Vinarstvo Andlovic

Vinarstvo Andlovic

v vinu je resnica

Vinarstvo Anlovic nadaljuje tradicijo prednikov in se že vrsto let ukvarja z vinogradništvom in vinarstvom. Kot proizvajalec vina smo uradno registrirani že od leta 1991.

V lasti imamo svoje vinograde, ki so zasejeni na šestih različnih lokacijah po Vipavski dolini. Vključeni smo v integrirano pridelavo, kar pomeni da uporabljamo okolju prijazna zaščitna sredstva. Pri predelavi grozdja v vino se poslužujemo sodobnih tehnoloških postopkov. Vina v naši kleti zorijo v lesenih in inox sodih. Pri nas pridelujemo rdeča in bela vina, med katerimi ima prav posebno mesto avtohtona vipavska sorta Pinela.

Vino

grozdje

Vino je fermentiran sok iz katerekoli vrste sadja. Grozdni sok se največkrat uporablja za pridelavo vina zaradi specifičnih lastnosti grozdja. Grozdje namreč vsebuje kislino, ki sok konzervira tudi več desetletij, in več sladkorja kot ostale vrste sadja. Sladkor je potreben za alkoholno vrenje, zato iz grozdja običajno nastanejo močnejša vina, kot bi iz druge vrste sadja. Ker je vino največkrat narejeno iz grozdnega soka, ljudje običajno sklepajo, da so vsa vina iz grozdja, vendar temu ni tako. Iz tehničnega vidika je vino mogoče narediti tudi iz drugih vrst sadja (borovnic, malin in jagod). Vino je poimenovano glede na vrsto trte in njeno lego. Poznamo rdeča, bela, peneča in rose vina. Vsako izmed njih ima posebne karaktereistike in svojsten način predelave iz grozdja v vino.

Postopek pridelave vina

Predelavo grozdja v vino zajema področje enologije. Enologija (iz grščina oenos-vino, ologs-veda) je veda o predelovanju grozdja, o vinu in vseh alkoholnih pijačah, ki se iz vina izdelujejo. Postopek pridelave vina se med belimi in rdečimi vini sicer nekoliko razlikuje, vendar je v splošnem precej podoben. Po celoletnem negovanju trte nastopi za vinarja najlepši čas: čas trgatve. Takrat se nam povrne vse trud, ki smo ga vložili v nego vinograda skozi leto. Naše grozdje običajno ročno oberemo v začetku septembra.

Na trgatvi trgači grozdje oberejo v zaboje. Zaboji morajo biti napolnjeni pravilno, saj se tako zagotovi, da se grozdne jagode med prevozom ne poškodujejo. Grozdje nato pripeljemo do vinske kleti, kjer imamo vsa orodja in naprave, ki jih potrebujemo za predelavo grozdja v vino. S pecljalnikom ločimo grozdne jagode od pecljev. Pri rdečem vinu pride po pecljanju na vrsto maceracija (izločanje snovi iz jagodnih kožic, ki ostanejo namočene v moštu). Med maceracijo se že začne fermentacija. Sledi stiskanje jagod v grozdni sok, ki pri belih vinih nastopi takoj za pecljanjem. Pri belih vinih se fermentacija začne šele po stiskanju jagod. Alkoholna fermentacija ali alkoholno vrenje je postopek, ki spreminja grozdni sok v vino. Med fermentacijo se sladkorji s pomočjo encimov kvasovk, bakterij in rastlinskih celic spremenijo v etilni alkohol. Na fermentacijo vplivajo kvasovke ali bakterije, temperatura, pritisk, kemične spremembe. Kot zanimivost naj povemo še to, da bi do fermentacije v samih grozdnih jagodah prišlo tudi, če bi grozdje pustili na trti ali na tleh.

rdeče vino

Hramba vina

Vina v naši vinski kleti hranimo pri idealnih pogojih in sproti večkrat preverjamo kakovost. Žveplano, dotočeno in filtrirano vino bo brez stika z zrakom v primerni posodi pri stalni temperaturi (11-13°C) zdržalo veliko časa brez nezaželenih sprememb. Če vino pride v stik z zrakom, se začne zaradi procesa oksidacije hitro kvariti. Bela vina so zaradi svoje nizke vsebnosti fenolnih snovi še posebej občutljiva za hrambo. Kot večina drugih pridelovalcev jih tudi sami hranimo v inox cisternah. Da žveplanje zmanjšamo na minimum, vina zaščitimo z inertnimi plini.

V splošnem velja prepričanje „starejše ko je vino, boljše je“, vendar to za vsa vina ne drži. Rdeča vina se sicer bolje starajo, vendar komercialno polnjene steklenice niso namenjene za hrambo tekom daljšega časovnega obdobja. V trgovinah kupljena vina so po večini namenjena za takojšnje zaužitje (ne več kot leto ali dve po nakupu). Če želite vino shraniti za dalj časa morate kupiti posebej za to pripravljeno arhivsko vino. Taka vina dobite v specializiranih trgovinah ali vinotekah.

Okušanje vina

Preden vino popijemo, ga moramo okušati, poskušati in ocenjevati, saj lahko le tako uživamo v polnosti njegovega okusa. Vino okušamo z zaznavanjem različnih lastnosti s pomočjo naših čutil. Zaznavanje dražljajev iz okolja je sestavljeno iz dveh med seboj povezanih procesov: iz objektivne zaznave (vzdraženje sprejemnika v čutni celici, ki informacijo pošlje naprej do možganov) in iz subjektivne zaznave (obdelava informacij).

okušanje vina

Pri okušanju vina igrajo pomembno vlogo naši čuti: vid, voh, okus in otip. Z njihovo pomočjo ocenjujemo kakovost vina glede na:

  • videz - opazujemo intenzivnost in odtenek barve, sijaj, tekočnost, iskrenje mehurčkov
  • aromo - opazujemo intenzivnost, kakovost in značaj, obstojnost arome
  • okus - sladkoba, kislost...

Zaradi učenja pomnjenja okusov igra pri okušanju pomembno vlogo tudi spomin. Poleg tega na zaznavanje značilnosti vina vpliva tudi temperatura, zelo moteči so lahko tudi psihološki učinki. Za končno sodbo o kakovosti je pomemben preplet posameznih lastnosti vina, ki se med seboj dopolnjujejo.

Kombiniranje vina in hrane

Velik delež vina se popije ob hrani, zato je še posebej zaželeno primerno kombiniranje hrane in vina. Slednja dva se ob dobri izbiri lahko zelo lepo dopolnjujeta in skupaj ustvarjata nov spekter okusov v vaših brbončicah. Uspešnost kombiniranja hrane in vina delimo v pet osnovnih kategorij:

  • Neustrezno kombiniranje hrane in vina (hrana in vino ne gresta skupaj, kombinacija okusov poslabša okus posameznega elementa)
  • Osvežujoče kombinacije vina in hrane (najosnovnejša stopnja kombiniranja, v kateri ima vino vlogo osvežujoče pijače, ki bo očistila vaša usta in vas pripravila na zaužitje nove vrste jedi)
  • Nevtralno kombiniranje vina in hrane (najbolj pogosta vrsta kombiniranja, pri kateri imata tako hrana kot vino svojstven okus, a drug na drugega ne vplivata do te mere, da bi se njun okus pri sočasnem zaužitju izboljšal)
  • Dobro kombiniranje vina in hrane (do dobre kombinacija pride, če gresta hrana in vino dobro skupaj; ob sočasnem zaužitju se njun okus nekoliko izboljša, vendar se v okusu, aromi in jakosti ne ujemata popolnoma)
  • Sinergično kombiniranje vina in hrane (kombinacija, ki uživanje okusov vina in hrane popelje na „naslednjo stopnjo“; kombinacija zaužite hrane in vina ima bistveno polnejši okus, kot če bi ju zaužili ločeno)

Pri preizkušanju različnih kombinacij lahko sledite nasvetu proizvajalca vina ali pa si pustite nekoliko več svobode. Če najdete vino, ki se bo zelo lepo ujemalo z vašo najljubšo hrano, bo užitek pri zaužitju še večji. Pri vseh sortah naših vinih lahko najdete napotke za kombiniranje vina s hrano.