Mit o kvaliteti starega vina

Pravijo, da je vino utekočinjena zgodovina. V vsakem letniku se namreč skrivajo lastnosti posameznega leta, ki odražajo biovremenske vplive, tehnologijo pridelave grozdja in predelave grozdja v vino.

 

Starejše ko je vino, boljše je – pa je res?

Tudi danes še vedno v veliki meri velja prepričanje ljudi, da se vino s staranjem izboljšuje. Veliko jih zato buteljke hrani oz. nepravilno arhivira kar v vitrini v dnevni sobi, izpostavljene sončni svetlobi in na sobni temperaturi.

staro vino

Arhiviranje vina v buteljkah

Če boste dejansko odpri 10 let staro vino, ki je večino časa stalo v vitrini, boste verjetno razočarani ugotovili, da vino s starostjo ni pridobilo na kakovosti. Večina vin, ki jih dobite na policah trgovin so namenjena takojšnjemu zaužitju, le redka vina namenjena arhiviranju, teh pa običajno ne dobite v veleblagovnicah, ampak v specializiranih prodajalnah. Večina slovenskih vin je namenjena sprotni porabi, kar pomeni da se bodo popila v roku 2,3 let in ne bodo presegla starosti 5 let. To so mlada vina, o katerih govorimo dokler kažejo značilne lastnosti mladih vin.

Izvor mita o kvaliteti starega vina

V zgodovini je bilo vino cenjeno zaradi svoje obstojnosti in hranilne vrednosti, ki je posledica energetsko bogatih vezi sladkorja in etanola. Alkoholno bolj bogato vino, ki je narejeno iz bolj zrelega grozdja je tudi bolj obstojno.

mlado vino

Mlado vino

Če samo pomislite, da bi vam nekdo ponudil sladico, meso ali pivo staro 5, 10 ali več let, bi verjetno imeli pomisleke o užitnosti le tega. Ko nekdo na mizo postavi 10 let staro vino, nanj vsi gledajo s spoštovanjem in bi ga brez pomisleka iz radovednosti odprli in poizkusili. Posebna lastnost vina je, da samo pove, če je z njim kaj narobe. Skoraj nemogoče je, da bi pili pokvarjeno vino in ne v njem ne bi začutili nekaj čudnega. Verjetno se je ravno zaradi obstojnosti vina razvil mit o tem, da je starejše vino boljše, saj je moralo že samo zato, da se je dalj časa ohranilo, izpolnjevati določen standard kakovosti. K dojemanju kakovosti pripomore tudi višja cena starejših vin (razlogov zanjo je več), saj poznate tisti rek: “Kolikor denarja, toliko muzike.”

 

Vplivi na letnik

vino v sodih

Pridelava vina

Za poznavalce vin bo pri izbiri vina imel poleg porekla letnik velik pomen. Skupaj namreč povesta v kakšnih razmerah je rasla trta in kako je potekalo zorenje grozdja, iz katerega je narejeno vino. Iz porekla in vinorodnega okoliša  razberemo dovolj natančno lego trte, tako da lahko ugotovimo sestavo zemlje, podnebje in vremenske vplive na katerih trta raste.  Vinogradniki stalno stremijo k optimalnemu razmerju med količino lesa, zelenja in grozdja z namenom vzgoje čim večje količine kakovostnega zrelega grozdja, saj le iz takega lahko nastane kvalitetno vino. Bolj topa poletja z manj dežja niso problematična, če suša ne traja več kot teden dni. V primeru, da bi trta bila preobremenjena in bi suša trajala dalj časa, se rastne faze ne odvijejo tako, kot bi se morale. Kadar postane pretok hranil iz tal do trte moten bo grozdje odveč, saj mora trta poskrbeti za svoj obstoj, zato postane les pomembnejši od grozdja. V severnejših krajih grozdje ne dozori, saj trta večino energije usmerja v les. A delo se ne konča pri trti. Že sam način trgatve lahko odločilno vpliva na slog vina. Za bolj dišeče sauvignone je naprimer potrebno grozdje trgati večkrat, da se ohrani sotrnost in polnost. Pogosto pa so naša pričakovanja glede kakovosti vina glede na vremenske razmere zmotna. Velikokrat se zgodi, da stroka tudi iz “slabe letine” izvleče kar največ, saj vedo, da brez več vloženega truda ne bo kakovosti.

 

Lastnosti letnika

Za poznavalce vin je letnik (poleg vrste vina in pokrajine pridelave) pomembna informacija, na podlagi katere se bo lahko odločil o nakupu, saj mu že sam letnik pove kaj lahko od določenega vina pričakuje. Pri kakovostnih vinih lahko glede na letnik sklepamo kakšen slog vina pričakovati. Ko govorimo o vrhunskih vinih pa je letnik lahko odločilni dejavnik pri nakupu, saj se ve kateri letnik je bil posrečen in kateri ne. To se odraža tudi v sami ceni vina. Kadar vinarji vedo, da se jim letnik ni posrečil, ne promovirajo “vrhunskega” vina in ga raje označijo z etiketo manjšega ugleda, saj na ta način garantirajo za kakovost svojih vin.