Mit o kvaliteti starega vina

Pravijo, da je vino utekočinjena zgodovina. V vsakem letniku se namreč skrivajo lastnosti posameznega leta, ki odražajo biovremenske vplive, tehnologijo pridelave grozdja in predelave grozdja v vino.

 

Starejše ko je vino, boljše je – pa je res?

Tudi danes še vedno v veliki meri velja prepričanje ljudi, da se vino s staranjem izboljšuje. Veliko jih zato buteljke hrani oz. nepravilno arhivira kar v vitrini v dnevni sobi, izpostavljene sončni svetlobi in na sobni temperaturi.

staro vino

Arhiviranje vina v buteljkah

Če boste dejansko odpri 10 let staro vino, ki je večino časa stalo v vitrini, boste verjetno razočarani ugotovili, da vino s starostjo ni pridobilo na kakovosti. Večina vin, ki jih dobite na policah trgovin so namenjena takojšnjemu zaužitju, le redka vina namenjena arhiviranju, teh pa običajno ne dobite v veleblagovnicah, ampak v specializiranih prodajalnah. Večina slovenskih vin je namenjena sprotni porabi, kar pomeni da se bodo popila v roku 2,3 let in ne bodo presegla starosti 5 let. To so mlada vina, o katerih govorimo dokler kažejo značilne lastnosti mladih vin.

Izvor mita o kvaliteti starega vina

V zgodovini je bilo vino cenjeno zaradi svoje obstojnosti in hranilne vrednosti, ki je posledica energetsko bogatih vezi sladkorja in etanola. Alkoholno bolj bogato vino, ki je narejeno iz bolj zrelega grozdja je tudi bolj obstojno.

mlado vino

Mlado vino

Če samo pomislite, da bi vam nekdo ponudil sladico, meso ali pivo staro 5, 10 ali več let, bi verjetno imeli pomisleke o užitnosti le tega. Ko nekdo na mizo postavi 10 let staro vino, nanj vsi gledajo s spoštovanjem in bi ga brez pomisleka iz radovednosti odprli in poizkusili. Posebna lastnost vina je, da samo pove, če je z njim kaj narobe. Skoraj nemogoče je, da bi pili pokvarjeno vino in ne v njem ne bi začutili nekaj čudnega. Verjetno se je ravno zaradi obstojnosti vina razvil mit o tem, da je starejše vino boljše, saj je moralo že samo zato, da se je dalj časa ohranilo, izpolnjevati določen standard kakovosti. K dojemanju kakovosti pripomore tudi višja cena starejših vin (razlogov zanjo je več), saj poznate tisti rek: “Kolikor denarja, toliko muzike.”

 

Vplivi na letnik

vino v sodih

Pridelava vina

Za poznavalce vin bo pri izbiri vina imel poleg porekla letnik velik pomen. Skupaj namreč povesta v kakšnih razmerah je rasla trta in kako je potekalo zorenje grozdja, iz katerega je narejeno vino. Iz porekla in vinorodnega okoliša  razberemo dovolj natančno lego trte, tako da lahko ugotovimo sestavo zemlje, podnebje in vremenske vplive na katerih trta raste.  Vinogradniki stalno stremijo k optimalnemu razmerju med količino lesa, zelenja in grozdja z namenom vzgoje čim večje količine kakovostnega zrelega grozdja, saj le iz takega lahko nastane kvalitetno vino. Bolj topa poletja z manj dežja niso problematična, če suša ne traja več kot teden dni. V primeru, da bi trta bila preobremenjena in bi suša trajala dalj časa, se rastne faze ne odvijejo tako, kot bi se morale. Kadar postane pretok hranil iz tal do trte moten bo grozdje odveč, saj mora trta poskrbeti za svoj obstoj, zato postane les pomembnejši od grozdja. V severnejših krajih grozdje ne dozori, saj trta večino energije usmerja v les. A delo se ne konča pri trti. Že sam način trgatve lahko odločilno vpliva na slog vina. Za bolj dišeče sauvignone je naprimer potrebno grozdje trgati večkrat, da se ohrani sotrnost in polnost. Pogosto pa so naša pričakovanja glede kakovosti vina glede na vremenske razmere zmotna. Velikokrat se zgodi, da stroka tudi iz “slabe letine” izvleče kar največ, saj vedo, da brez več vloženega truda ne bo kakovosti.

 

Lastnosti letnika

Za poznavalce vin je letnik (poleg vrste vina in pokrajine pridelave) pomembna informacija, na podlagi katere se bo lahko odločil o nakupu, saj mu že sam letnik pove kaj lahko od določenega vina pričakuje. Pri kakovostnih vinih lahko glede na letnik sklepamo kakšen slog vina pričakovati. Ko govorimo o vrhunskih vinih pa je letnik lahko odločilni dejavnik pri nakupu, saj se ve kateri letnik je bil posrečen in kateri ne. To se odraža tudi v sami ceni vina. Kadar vinarji vedo, da se jim letnik ni posrečil, ne promovirajo “vrhunskega” vina in ga raje označijo z etiketo manjšega ugleda, saj na ta način garantirajo za kakovost svojih vin.

Najboljši kozarci za belo vino

Najboljši kozarci za belo vino

Če gostite formalni dogodek ali pa posebno praznovanje, katerega se bodo udeležili odrasli, boste za pijačo gotovo stregli tudi vino. To je odlična priložnost, da uporabite kristalne kozarce za vino in se izboljšate v kulturi pitja vina. Za pitje vina obstaja veliko pravil, pri čimer veliko dejavnikov vpliva na to katerega boste upoštevali na vašem druženju.

Če organizirate manjše druženje in ste zaskrbljeni, da bi razbit kozarec lahko bil problem, bi morda morali pomisliti na uporabo nezlomljivih titanovih kristalnih kozarcev. Ti so bolj trpežni, saj so narejeni iz posebej močnega kristala in so odporni na lom. Izgledajo bolje kot plastični kozarci, a so tudi dražji. S pomočjo teh kozarcev boste prihranili pri nakupih nadomestnih kozarcev za razbite. Prihranili vam bodo skrbi, ki vam jih povzroči na milijon koščkov razbit kozarec na tleh.

Če dogodek vsebuje obrok, kjer se posedete za mizo, bi bilo najbolj primerno, če na mizo zložite kristalne kozarce. Upoštevanje bontona omejuje število kozarcev na mizi na največ pet na obrok. Manjši kozarci morajo biti položeni najbližje jedi. Vsi kozarci morajo biti zloženi na desni strani zgoraj nad noži in žlicami.

Vrsta kristalnih kozarcev, ki jih boste uporabili je odvisna od pijače, ki jo boste pili. Nekateri so narejeni posebej za pitje likerja, konjaka in viskija. Če boste pili rdeče ali belo vino, kozarce lahko uporabite za oboje. Vendar postaja vedno bolj pogosta praksa, da za vsako uporabimo svoj kozarec. Kozarci za rdeče vino imajo običajno večji rob kot kozarci za belo vino. Velik rob omogoča rdečim vinom da dihajo, medtem ko so manjši robovi boljši za ohranitev vonja belih vin. Kozarce lahko torej popolnoma prilagodite pijači, ki jo boste ponudili.

Če boste stregli več kot eno pijačo za odrasle, bi morali kozarce primerno napolniti glede na vrsto pijače. Peneča vina lahko v kozarce za peneče vino točimo do treh četrtin. Z rdečim ali belim vinom kozarca ne bi smeli napolniti več kot do ene tretjine. Ostali dve tretjini sta namenjeni temu da vino diha in da pivec lahko okusi njegov vonj. Kozarce za vodo lahko napolnite do treh četrtin.

Pri posebnih priložnostih lahko uporaba kristalnih kozarcev za vino prispevajo k mizi veliko več kot samo vino. In ko jih ne uporabljate bodo prav lepi, če jih boste doma zložili tako da bodo na ogled, medtem ko čakate na naslednjo priložnost, da jih uporabite.

Rdeče ali belo vino: katero izbrati?

Pri vinih imajo ljudje različna mnenja o tem kaj je najboljše. Ljudje uživajo vina iz več razlogov: zaradi druženja, zaradi zdravstvenih koristi in za kuhanje. Vendar v večinoma ljudje radi pijejo vino, da se sprostijo in zvečer pozabijo na vsakodnevni fizični in psihični stres, pa tudi da se sprostijo med druženji, ko znajo biti začetki pogovora kar velik izziv.

Pitje vina pogosto povezujejo z bogastvom. Pitje vina je bilo pogosto omenjeno kot način preživljanja prostega časa bogatih in kot pijača ob elegantnih jedeh. Dandanes pa se pitje vina bolj povezuje preprosto z uživanjem. Postalo je pijača za družbe, ki jo morate imeti za vsako priložnost, majhno ali veliko in se običajno poda k vsem jedem. Pozabite na pravilo, da gre belo vino z belim mesom. Seveda pa ne pozabite na potrditev s strani zdravstvenih organizacij, da zmerno pitje vina lahko pomaga zmanjšati tveganje za nastanek srčnih bolezni, kapi in sladkorne.

Debata katero vino je boljše, belo ali črno, pa ostaja aktualna. Rdeče vino na eni strani naj bi vsebovalo največ snovi Reversterol. To je antioksidant, ki ima veliko srcu prijaznih lastnosti, vključno s preprečevanjem poškodb krvnih žil in manjšanjem ravni LDL holesterola. NA drugi strani pa belo vino pomaga ohranjati zdrava pljučna tkiva in je primerno za tiste, ki želijo shujšati, saj vsebuje manj kalorij. V splošnem pa ga bolj priporočajo, ker povzroča manj glavobolov, posebno migren. Vseeno pa ima rdeče vino več zdravilnih lastnosti.

Med rdečim in belim vinom, je belo bolj priljubljeno, saj ga povezujemo s sproščanjem in prijetnimi aktivnostmi, kot je žar na prostem, poletne zabave in celo s trenutki ko se samo usedemo in razmišljamo o svetu. Belo vino je bolj osvežilno in ima blažji okus kot njegov rdeči nasprotnik. Med bolj poznanimi tipi belega vina ( kot so Chardonnay, Sauvignon, Semillon in Pinot Grigio) največjo priljubljenost uživa Chardonnay zaradi svoje srednje zrelosti in raznolikosti. Trto označujejo kot kraljico trt in jo gojijo v različnih področjih. Poznana je po ustvarjanju najbolj kompleksnih vin na svetu. Je zelo žametna s pridihom sadja, oreščkov, masla, hrasta, začimb ali vanilije, pri čimer stopnja kislosti niha od srednje do visoke.

Bela vina so lahko tudi sladka in sladke različice se običajno pridobi hitreje. Sladka postanejo ker je bila fermentacija nekako hitreje prekinjena, kar pomeni, da v vinu ostaja nekaj sladkorja, ki se ni pretvoril v alkohol in tako dodajajo k sladkosti vina. Bela vina imajo običajno bolj sadne okuse, za določanje sladkosti pa si zatisnite nos ko ga popijete. Prava sladkost se vedno pokaže ne glede na kakršnokoli aromatično posredovanje. Primeri sladkih vin so Moscato, ki je srednje peneče, srednje sladko in blažjega okusa, ki je se običajno odlično poda sadnim sladicam. Še ena posebna oblika sladkega vina je ledeno vino, ki je narejeno iz grozdja, ki zamrzne na trti, je stisnjen in nato fermentira tako, da postane zelo bogato desertno vino.

Ne glede na to ali izberete belo ali rdeče vino, je pomembna zmernost. Uživanje vina je zdravo le če je zmerno.

 

pinela - belo vino

rumeni muškat - belo vinocabernet-sauvignon - rdeče vinosauvignon - belo vino

Kako postreči belo vino?

belo vinoUpoštevanje pravilnega protokola za serviranje vina prinese priložnosti občutek prefinjenosti/elegance in ko boste stvar enkrat obvladali boste bolj sigurni, da se pri strežbi vina ne boste osmešili pred svojimi gosti. Misliti je potrebno na nekaj pomembnih stvari, najprej na temperaturo. Če boste postregli vino pri ravno pravšnji temperaturi, bo boljšega okusa. Bela vina bi morala biti servirana pri temperaturi od 9°C do 14 °C; peneča vina pa nekoliko hladnejša, od 6°C do 10°C. Vino se v hladilniku običajno ohladi za 2 °C na vsakih 10 minut, zato ga morate dati na hladno kar nekaj časa pred serviranjem. Če ga morate ohladiti na hitro, to lahko dosežete tako, da ga položite za 35 minut v zamrzovalnik, vendar morate paziti da ne pozabite nanj, saj bi vino lahko zamrznilo in steklenica bi počila.

Nekateri radi vino pretočijo iz steklenice in ga postrežejo iz vrčka že samo zaradi lepšega videza. S tem seveda ni nič narobe. Čeprav po večini mlada vina zaradi zračnosti, ki je posledica pretočitve, pridobijo na kvaliteti okusa, morate vino obvezno pretočiti le, če je v steklenici usedlina. Ne glede na razlog, zakaj pretakate vino, ga morate zlivati čim bolj mirno, da zmanjšate oksidacijo. Če je v steklenici prisotna usedlina, jo držite nagnjeno in tako preprečite da bi se vam prelila v vrč. Vino lahko tudi precedite preko gaze, vendar morate to narediti tam, kjer vas gostje ne vidijo.
Ko nalivate vino v kozarce, morate peneča vina zlivati prosti robu, ostala vina pa morate zlivati na sredino. Ker ne želite da bi se na vašem prtu poznale kapljice vina, rahlo zavrtite steklenico, ko jo dvignete. Kozarca nikoli ne napolnite do vrha, saj vino rabi prostor, da ga lahko zavrtimo v kozarcu. Napolnite kozarec do dveh tretjin; saj lahko kasneje še vedno dolijete.
Ko ležanjem vina v kozarcu, je treba zlivati proti robu stekla, če je peneče vino, bi v nasprotnem primeru se vlije v centru. Ker ne želite, grde kaplja, da pokvari vaš krpo, twist steklenico rahlo, kot ste ga dvignite. Lahko praksi to vnaprej s steklenico paradižnikovo omako. Deluje zelo dobro, da omako iz klobuka. Nikoli ne napolnite kozarec desno gor, je treba zagotoviti dovolj prostora za vina, ki se vrteti okoli stekla. Približno dve tretjini je prav – vedno lahko dodate mu kasneje.

Če vino strežete pri večerji, imajo ženske in starejši gostje prednost, da jih prej postrežete, potem sledijo mlajši in na koncu še vi.
Oblika vinskega kozarca pri uživanju vina igra pomembno vlogo. Belo vino bi vedno moralo biti postreženi s kozarci v obliki tulipana. Steblo kozarca nam omogoča, da ga lažje vrtimo in tako da dvignemo vonj vina tja kjer ga gost lahko okusi. Držanje kozarca za steblo vinu omogoča, da dlje ostane pri ustrezni temperaturi. Obstajajo tudi večnamenski kozarci za vino, vendar belo vino nikoli ne bi smeli postreči iz kozarca za rdeče vino.
Potrudite se in organizirajte druženje s prijatelji, da is ga bodo za vedno zapomnili , tako da jim ponudite najboljše- vašo osebno izbrano hrano, prijateljstva in VINA!

 

Naučite se skrbeti za vinsko trto

Dobro je vedeti kako se goji vinsko trto in ostale rastline. Imeti možnost, da sami sebi pridelamo hrano je dober način, kako prihraniti denar, hkrati jesti zdravo in živeti zeleno. Mnogi ljudje ugotavljajo, da je pridelava hrane kot taka zelo nagrajujoča dejavnost.

Ključ do uspeha pa je, da razumemo nekatere stvari preden se stvari lotimo. Prepričajte se, da bodo na mestu kjer bo vinska trta posajena, dobila veliko sonca. Na terenu, kjer po dežju zastaja voda ni pametno saditi. Raven teren je v redu, vendar je za trto bolj primeren nagnjen teren ali celo hrib.

Večina grozdnih sort najbolje uspeva v zmerni klimi. Trte ni pametno saditi na območje, kjer temperature dosegajo več kot 33°C. Najboljše temperaturno območje za pridelavo grozdja je okoli 15°C ponoči in okoli 22°C čez dan. Ekstremna vročina povzroči razčlenitev v procesu razvoja rastline.

Trta ne raste po tleh. Potrebuje površino ali konstrukcijo ki ji nudi oporo in preko katere se povzpne v zrak. Ni potrebno, da je struktura posebej zapletena, že preprosto napeta žica bo zadostovala. Karkoli bo funkcioniralo, celo trdna stena. Pametno je, da strukturo namestite še preden posadite vinsko trto.
Vinsko trto moramo usmerjati kako mora rasti in se pravilno povzpeti na leseno ali drugo podporno strukturo. Trta ne more nositi teže sovjih plodov kar sama od sebe, zato je pomembno, da začne rasti na pravi način in v pravo smer, da bi bila dovolj močna, da bo držala svoje sadove. Zavijanje nakodranih delov vinske trte okoli konstrukcije jo bo naučilo, v katero smer mora rasti.

Vsako leto pred pomladjo pride v polnem zamahu bo rastlino potrebno obrezati. Pomembno je da izločimo nekaj šibkejših stebel, tako da so lahko močnejši bolje uspevajo. Če trte ne uspete obrezati, bo trta črpala hranilne snovi odvedle od glavnih delov in kot posledica tega bo pridelek slab.

Odstranjevanje škodljivcev in drugih nevarnih snovi stran od trte ni preprosto opravilo. Če želite pridelovati ekološko ne smete uporabljati kemikalij ali pesticidov. Z uporabo naravnih metod, kot so pokrivanje rastlin z mrežo proti komarjem, bodo pomagali žuželke pregnati stran. Še ena metoda, ki se je lahko poslužujete, ko skušate odgnati škodljivce je, da bombažne krpe namočite v belem kisu in jih ovijete okoli korena rastline.

Ni se težko naučiti kako vzgajati vinsko trto. To pa je lahko zelo koristno za vse. Ko ste opravili vse delo: sajenje in negovanje, lahko vsako jesen uživate v pridelku. Poberite grozdje, ko je polno in zrelo. Če jih predolgo pustite na trti, se bodo posušili in spremenili v rozine. Po trgatvi nazaj obrežite zelenje in za naslednje leto pustite dovolj prostora za nove poganjke.

Cabernet sauvignon – Vinarstvo Andlovic

Cabernet sauvignon

Cabernet sauvignon

 

je sorta rdečega grozdja, večinoma uporabljena za pridelavo vina in je v svetovnem merilu poleg Chardonnaya ena najpogosteje gojenih trt. Mnogo znanih rdečih vin, med drugimi tudi Rdeči bordeaux, vsebuje grozdje Cabernet Sauvignon. V zadnjih letih so vse bolj popularni Cabernet sauvignoni iz prodornih držav novega sveta, kot npr. Kalifornija, Avstralija, Čile, Argentina. Pri nas je to glavna rdeča sorta vipavskega vinorodnega okoliša.

Grozd te vinske trte je majhen, zbit in cilindričen, včasih tudi s krilcem. Jagodni sok je sladek in s specifičnim okusom. Listje je srednje veliko, pet ali celo sedem delno in okroglasto, temno zelene barve. Grozdne jagode so drobne, okrogle tanka ovojnica grozdnih jagod pa pogosto pogojuje visoko vsebino taninov, ki omogočajo staranje vina. Kot vse plemenite sorte trt, tudi Cabernet Sauvignon spada v vrsto Vitis vinifera, genetske študije iz leta 1997 pa navajajo, da je ta sorta nastala s križanjem dveh sort: Cabernet franc in Sauvignon Blanc.

Sorta daje posebno visokokvalitetno suho vino, ki se posebno izraža v lepi elegantni cvetici, skladnem polnem okusu in temno rubinasti ne preveč intenzivni barvi. S staranjem postane to vino še posebej kakovostno, ki ga zlasti cenijo dobri poznavalci rdečih vin. Pogosto ga izdelujejo tudi kot barrique.

Cabernet sauvignon lepo dopolnjuje mineštre s suhim mesom, srednje dozorele aromatične sire, začinjene goveje jedi in jedi iz divjačine.

Vipavski Cabernet Sauvignon
giblje v stilu od preprostih, sadna, prijaznih vin, ki so super za neformalnih priložnostih, kot so pikniki, priložnostno zaslužiti-togethers ali večerjo Sredin večer, do velikih, drznih uspešnice polne bujnim koncentrirano sadje in veliko “wow faktor. “In potem so te cenjene polnitve z elegantno pridržane sophisticates da udarita strahospoštovanje s poetično očarljivostjo in popolno ravnovesje, ki bo še naprej vtis v prihodnjih letih.

Ponudimo ga temperiranega na 13-15 ˚C.

Hrana ki ustreza z Cabernet Sauvignon: rdeče meso, testenine, jagnjetina, sira in čokolade (še posebej temno).